Bolje pozno, kot nikoli

Ja, vem kar potuhnile smo se zadnji teden potovanja. Ampak to je le posledica tega, da smo se podale v Japonsko divjino brez dostopa do interneta! Ker se je pa vmes zgodilo marsikaj zanimivega bomo poskusile objaviti kaj za nazaj.
Sedaj smo seveda že vse varno nazaj doma.

 Po Tokiju smo šle po dve in dve, ker sva s Špelo šli malo bolj na divje, spali sva v kempih, pred terminalom a trajekt, pri ljudeh,ki so se naju usmilili... (no, to je bilo samo enkrat, ko sva prišli nazaj v Osako in zamudili zadnji vlak). Spravili sva se na otok Yakushimo, ki je otok s premerom 25 km, znan po cudoviti naravi, veliko padavinah in tem da ima svojo lastno vrsto cedre in opic. Slednjih na zalost nisem videla, vendar sem na trajektu spoznala študentko biologije, ki se je ravno odpravljala na poletno delo. Na otoku bo 2 tedna v gorah poslusala opice. Lahko verjamete, da sem ji bila presneto fouš.

Špelin in Metin šotor v kempu na Yakushimi (otok južno od Kjuša, do katerga sva se vozili osem ur s šinkansenom in še štiri s trajektom :)

Meta gre skozi gozd princese Mononoke (ja, MIyazaki se je zgledoval po Yakushimi!)

Najstarejsa cedra na Jakushimi (cenjena od 2300 do 7200 let!) do nje sem hodila od 6h zjutraj do 9h, v vodicu pa pise 5 ur, Japonci so res dokaj pocasni, ni kaj! 

Pogled na morje iz kempa in ja to je sonci VZHOD, nekateri smo pac zgodnje narave

Potem ko sva se s severno-vzhodnega dela otoka prestavile da severno-zahodni del, kjer sva se namakale v kristano čisti vodi.

Spuščanje želv

Še en sonci zahod

Jutranji sprehod ob reki Yoggo, vmes je malo padal dež.

To je za zdaj vse, ko dobim fotke od Anje in Neže jih bom dodala kjer bo treba, mogoče sledi še kašna objava. Če ne boste pa tako ali tako vsi še kakšne pol leta morali poslušati o dogodivščinah z Japonske, če se srečamo. Že v naprej se opravičujem, če bom kaj ponavljala zgodbe.

Naše letalo na Brniku

Nazaj v Sloveniji

Metin sebicni dan :) 13.8.

Danes sem si sebicno privoscila predstavo Fantoma iz opere. Zjutraj sem vstala, se oblekla in sla na metro do Ginze. Tam sem sla v Takarazuka teater, karto sem si kupila ze prej. Takarazuka teater je nekaj povsem posebnega. Obstaja samo na Japonskem. Ustanovili so jo leta 1913 in v tem gledaliscu, ki se specializira za mjuzikle, nastopajo samo zenske. Uprizarjajo nekoliko melodramaticne igre z zelo bogato kostumografijo in scenografijo.
Moram priznati, da sem bila popolnoma prevzeta. Vidi se, da so vse igralke tudi zelo dobre pevke in plesalke. Peli so v zivo in bilo je neverjetno. Sploh glavna junkinja (Fantom seveda) je imela glas, da dol pades. Zacelo se je ob 11h in ob 12:15 je bilo pol ure premora. Seveda sem med premorom morala stati v vrsti za zensko stranisce (ki je bilo enosmerno urejeno, zelo prakticno je bil drug vhod kot izhod). Med cakanjem v vrsti sem iz cistega dolgcasa zacela pogovor s punco (Yunko), ki je cakala poleg mene. Ko sem ji povedala s kod sem in kako sem prisla do tega teatra, me je vprasala kje sedim in ker je imela boljsi sedez kot jaz, je zamenjala z mano! Je rekla, da gre naslednji teden se enkrat gledat isto predstavo (nastopa njena najljubsa igralka) jaz pa najbrz ne bom vec videla nobene predstave. Vsaj sedaj ne, za naprej ne vem. Tako da sem drugi del sedela veliko blizje. Bilo je res noro! Po pravici povedano so se mi celo malo orosile oci, ehm... Vendar se je po celi dvorani slisalo smrkanje, tako da nisem bila edina. Hecno je bilo, da so imeli po tragicnem koncu se tocke, kjer so igralke prisle seenkrat na oder in odigrale in odpele solo tocke. Zelo lep konec predstave. Nihce ni odsel iz dvorane ves objokan, saj so se posteno naploskali in nasmejali. Nasploh mi je bilo zelo vsec in ce bom se kdaj na Japonskem zagotovo vrnila v ta Teater.
Po predstavi sem sla z Yunko v trgovino s slikami in DVDji in si kupila CD :) Bilo je res zabavno in klepetali sva do pol 7h zvecer!

Shinjuku in Harajuku 8.8.

Danes smo si ogledamodern deli del Tokija. Trgovine z elektroniko, knjigami, fancy cunjami... V SHinjuku. sle smo tudi na razgledno nadstropje v Government building od koder smo si lahko ogledale cel Tokijo. Potem smo skozi park, ki je izgledal bolj kot gozd sle do Harajuka, kier smo se nagledale vseh moznih in nemogocih trgovin, popoularnih z japonsko mladino. Od posterjev z idoli do gothic Lolita oblekic, skoda da Jih ni bilo mogoce probat.
Ko sva Spela in Meta zvecer kupovali sadje za zajtrk sva na stojnici prav zares zagledali kockasto lubenico! Prva v zivo! In stala je "samo" 2000¥!

Tokyo 7.8. Chiba

Danes smo se zjutraj do bile in Anjin in Nezin host nas je zapeljal skozi tunel pod Tokijskim zalivom do Chibe. Tam smo Poiskali plazo in se spravili plavat. Voda je bila super, ravno prav hladna. Mogoce malo prevec polna alg. Vse nas je malo posmodilo sonce ampak nic zato :)Okrog treh smo se spravili nazaj proti Tokiju. Ker ima Takeshijev a
Jeep moznost Odprte strehe smo jo sneli. Seveda je potem na poti nazaj zacelo liti kot iz Skafa. Ampak nic zato. Ko smo prisli v Tokijo m
Nas je Takeshi pocastil s kosilom v Italijanski restavraciji. S Spelo sva se preselili k no vim gostiteljem, celi hisi polni studentov. Zaenkrat zgleda zabavno. Spali nova na futonu kar je super. Slik se vedno ne moremo objavit.
Skoda nekatere so tok fajne...

Asakusa, Tokyo 3.8.

JR Pass, adio! Zdaj smo obsojeni na ogledovanje po mestu, ki pa je ogromno! Ker je bil Anjin in Nezin zadnji dan v hostlu v predelu Asakusa, smo se odlocile, da bomo najprej raziskale ta del Tokya. Asakusa je star predel, s starimi zgradbami (Senso-ji tempelj), ima pa tudi najvisjo stavbo na Japonskem, 634m visoki Tokyo Sky tree, ki pa ni niti malo podoben drevesu. Najprej smo si sli ogledat Senso-ji tempelj, do katerega prides po dolgi, dolgi nakupovalni ulici s 3359024 trgovinami s spominki. Na koncu ulice najprej prides do nekaksnega kotla z disecimi palckami, katerih dim naj bi bil zdravilen ce se ga nadihas. Sle smo v tempelj in na koncu skocile se do kipa stricka, ki ti prinese sreco ce ga pobozas. Ob reki smo se sprehodile do Maneki neko templja, znanega po muci z migajoco tacko, ki naj bi prinasala sreco. Nato smo skocile se cez reko do Tokyo sky tree-ja, ki pa je se v delu, tako da je cisto zagrajen. Od vsega sprehajanja smo postale lacne in sle na lov za hrano. Pristale smo v Indijski restavracijamim kjer smo pojedle in polizale vse kar smo dobile. V reviji smo zasledile da je nekje v blizini ulica, kjer najdes vse za kuhinjo in kjer prodajajo tudi znano plasticno hrano. Bilo je zelo zabavno, saj lahko kupis celo uhane in magnetke v obliki vse mogoce hrane.
Odpravile smo se nazaj, saj sta se morale Anja in Neza iz hostla seliti do couchsurferja.

couchsurfing Tokyo - iz pekla v nebesa (Neza in Anja)

...skoraj dobesedno, saj je najino trenutno stanovanje kar v triintridesetem nadstopju! Po grozni Nagoyi je to res sprememba. Najinega gostitelja sva spoznali na postaji Sinagawa, na jugu Tokya (nov predel, ki je nastal z zasutjem morja). Je zelo simpaticen in zgovoren. Med voznjo proti njegovemu stanovanju sva izvedele, da je zdravnik, bolj natancno kirurg!! V tem predelu so res same ogromne zgadbe in ko sva zagledale naso visoko visoko zgradbo sva ugotovile, da tu zivijo res "velike zivine". Ze parkiranje avtomobila je pravi znanstveno fantasticni film!! Iz stanovanja je razgled cudovit in kljub temu, da se internetna stran, preko katere sva ga spoznale imenuje couchsurfing...nama je odstopil svojo posteljo in on sam spi na kavcu :D. Edina pomankljivost je, da je samski, kar se pozna!
Ko nama je razkazal stanovanje, ki je vredno kar okoli 500.000 ameriskih dolarjev je vztrajal, da gremo se jest. Zgleda, da je tu v okolici kar znan, saj so ga vsi natakarji v restavracijah pozdravljali, na zalost pa so bile vse zasedene. Prazno mizo smo nasli v eni japonski restavraciji, kjer je bilo polno poslovnezev v belih srajckah. Medve sva narocile pijaco iz breskev on pa Soju in neko Hoppy zadevo, ki se zmesa skupaj in ima okus po pivu. Narocil je res vse mogoce in midve se nisva pretirano branile in sva poskusule vse. Ko so ili vsi krozniki prazni smo se na poti domov ustavili se v baru s kokteili, kjer smo se dobro uro klepetali. Potem pa smo se v velikem slogu z taxijem odpeljali domov! Dal nama je tudi svoj iPhone, da ga lahko kontaktirava in kljuce od svojega stanovanja.

Kusatsu ali kopanje v japonskih rovtah - 3.8.

Za zadnji dan veljavnega JR Passa smo se odlocile, da se odpravimo nekam dalec. V reviji smo odkrile zdravilni vrelec in se ob 10ih zjutraj odpravile tja. Do tja smo se peljale najprej 1 uro in pol z Shinkansenom, nato smo presedle na lokalni vlak s katerim smo se nato peljale se 2 uri, na koncu pa smo se 20 minut vozile se z avtobusom. Ze ko smo se vozile z lokalnim vlakom smo ugotovile, da smo v pravih japonskih "rovtah". Po dolgi voznji smo bile lacne in se takoj odpravile na se en okonomiyaki (ki nam ga je predlagal Lonely planet), ki smo si ga morale narediti same. Res smo odlicne kuharice! ;p S polnimi trebuhi smo sledile vonju gnilih jajc do zdravilnega vrelca sredi vasi. Nato smo si izbrale enega izmed mnogih Onsenov (vrelci), da bi si povrnile moci od napornega in bolecega spusta s Fuji-ja. Bilo je res cudovito in sproscujoce. Na Japonskem je to res druzinska tradicija, saj sem prihajajo na izlete cele druzine. V slacilnici imajo tudi masazne stole, fene, palcke za usesa, glavnike, cistilne tonike za obraz in celo nekaj za lase. Vse ciste in disece (ne po gnilih jajcih) smo se odpravile do avtobusa, ki smo ga zamudile, zato smo se odpravile se malo po trgovinah medtem ko smo cakale na naslednjega. Sledila je dolga voznja nazaj do Tokya, med katero smo do konca porabile 8gb spominsko kartico za fotoaparat (ja, caka vas ogromno slik ko pridemo nazaj) in navezale stike z zelenim hroscom na tleh vlaka.

Tokyo day 1 - Nikko 2.8.

Ker smo zelele popolnoma izkoristiti JR pass smo se odlocile, da se bomo kjub "musklfibru" podale v Nikko. Ker smo bile res potrebne spanca smo se dobile sele ob 11 in se kljub ogromni postaji in mnozici ljudi uspele najti. Njprej smo se usedle na shinkansen in nato prestopile na lokalni vlak. Tako da smo v Nikko prisle sele ob dveh (kar na japonskem ni ravno dobra novica glede na to, da se vse zapira ob petih). Brez odlasanja smo se odpravile proti templjem in si uspele pravocasno vse pogledati. Nikko je res cudovit in templji so zelo pisani, pravi japonski Barok. Potem smo se pocasi odpravile nazaj v Tokyo...seveda pa smo se prej ustavile se na sobi. Prisle smo tudi do zakjucka, da je Japonska majhna, saj smo v Nikku srecale Havajcana, ki smo ga spoznale v hostlu pod Fujijem.
Zvecer sva Anja in Neza dobile "darilo" od starega americana, ki je Anji podaril kovance za pachinko (cel pol literski tetrapak mleka :D).

Izvedele smo tudi da je bil v noci ko smo plezale na Fuji v Tokyu mocan potres (se dobro da se Fuji ni tresel, ker bi z njega pocepale kot muhe).

Slike sledijo....(ker jih trenutno ne moremo naloziti)