Kawaguchiko 30.7.

Danes smo se malo hodile po Takayami. Ogledale smo si trznico in si privoscile breskve in ringloje (mmm!). Potem smo se zbasale na vlak in peljale do Nagoye kjer smo skocile na shinkansen do Mishime. Od tam pa z busom do Kawaguchiko. Tukaj bomo prespale in se jutri zvecer povzpele na Fuji. Zaenkrat je vreme bolj mokro. Upamo da se bo jutri zjasnilo, ker v dezju ne bomo lezle na Fuji, saj nismo samomorilsko navdahnjene.

Shirakawa-go 29.7.

Danes smo se zjutraj zbudile na tleh, haha in se pocasi pobrale in odpravile na avtobus za Shirakawa-go. To je ljubka majhna vas v kateri se vedno najdes s slamo pokrite hise. Seveda so zascitene in seveda je povsod polno turistov. Predvsem japonskih. Hise imajo vse zelo strme strehe, saj imajo pozimi veliko snega. Za prekrivanje ene od slamnatih streh je potrebno okoli 200 ljudi in traja kaksne dva dneva. V eno od teh starih kmeckih his smo sle celo pogledat, ima 5 nadstropij. Bilo nam je vsem zelo vsec in Anja je na glas razmisljala o selitvi sem. Ko smo se nagledale smo sle nazaj na avtobus za Takayamo. Tukaj smo okrog petih napadle gostilno, ki se je ravno odprla in narocile vse mogoce, saj smo bile sestradane. Fotke (hrane in ostalega) bomo se objavile.
Vse smo malo zivcne, saj sta le se 2 dneva do Fuji-ja!

Takayama oziroma balzam za duso 28.7.

Danes smo sle na "sightseeing" vlak (povedali so mimo cesa se vozimo) iz Nagoye v Takayamo. Takoj ko se je zacela spreminjati pokrajina in arhitektura smo vedele, da gredo stvari na bolje. Nagoya nam namrec ni bila naklonjena. Ogledale smo si muzej sodobne in moderne umetnosti, ki je bil v redu. Sploh en Nagoyaski slikar, ki je ustvarjal v 70ih je bil kul. Hotele smo se v muzej znanosti (nekaj takega kot hisa eksperimentov samo ene 20x vecje), ki ima najvecji planetarij na svetu. Seveda smo hotele noter, vendar se je izkazalo, da je vse razprodano. Tako da smo se pac guzvale med otroci na raznih poucnih igralih. Saj je bilo vse v japonscini in smo en drek razumele.
Potem nas je pa se ujel dez in smo kaksnih 20 minut stale pod streho pred trgovino, da se je najhuje zlilo.
Danes smo torej veliko bolj srecne :) Takayama je cudovito majhno mesto (se pravi je stari del priblizno tako velik kot center Ljubljane) obdano z gozdnatimi hribi. Polno je starih ulic s trgovinami v katerih prodajajo cudovite izdelke obrti in na vsake toliko tudi cudovit kic. Morale smo se res bremzati, da ne bi kupile vsega, kar nam je vsec, saj nas caka se dolga pot in bomo morale vse nositi. Poskusile smo sake in miljavznt krekerjev (sploh tisti s kostanjem so bozanski) in sojinih bonbonov z vsemi mogocimi okusi. Najbrz v trgovinah najbolj sovrazijo taksne kot smo me, saj je ocitno da smo samo firbcne in ne bomo nicesar kupile. Anja in Meta sta celo dobili za poskusit "sladoled" iz domacih breskev, mmm!
Tudi jedle smo fino, v klece in iz kupa posodic. Bomo dodale fotke, takoj ko staknemo kaksen kabel. Nas hostel pa je sploh nekaj super! Je namrec del templja in bomo spale na tatamijih v sobi z drsnimi vrati, ki je cisto blizu oltarja. Poleg tega imamo pogled na notranji vrticek. Tudi tu bomo objavile slike takoj ko bo mozno. Zraven oltarja pa je stopnisce po katerem gres v temi navzdol in potem tipas po steni okrog, ce najdes kljucavnico naj bi imel sreco. Kar zanimiva izkusnja, ker ne vidis absolutno nic. No, vsaj to da bi v kaj stopil ni treba skrbeti, ker so japonci nenaravno cisti.

Nagoya 27.7.

Meta in Spella sva uspesno preziveli noc v manga kaficu. Sicer sva sedaj malo polomljeni, ker se tukaj pac ne da prav zelo razkomotiti. Je pa vseen bolje kot noc na ulici, postaji, klopci.

Manga kissa 26.7.

Spella in Meta sva pristali v Manga Kissa, oziroma 24 urnem kaficu z internetom in dostopom do mang. Tukaj sva ker se clovek, ki naj bi naju gostil ni prikazal. Hvalabogu smo popoldne nasle ta kraj in lahko sedaj tukaj taboriva. Imava tus, kopalnico, 4 kvadratne metre prostora, racunalnik, TV, kolekcijo mang in revij in dostop do zastonj pijace in hrane (ki ni zastonj). Tukaj bova prevetrili tole noc, placano imava do 10h zjutraj in ce ne bova mogli normalno spati bo zjutraj v Nagoyi kaksen clovek manj (mwahaha).
Tisti nesojeni gostitelj pa si je prisluzil prekletstvo za 15 generacij naprej in nazaj :)

NO, saj v resnici nisva tako besni, tudi tole je zanimivo dozivetje in edinstveno japonsko je tudi. Trenutno sicer iz sosednjega kvadratka prihajajo cudni zvoki, tako da bova poskusali pogledat kaksen film, da se vmes konca...

 kot rožca?

Res je bilo mejčkno.

Hamamatsu 25.7. in Shizuoka 26.7.

Ker ima Spela japonske znance v Hamamatsu-ju smo se vceraj ustavile tam. Prisle smo na postajo okrog enih, kjer nas je Sato pocakal in z avtom zapeljal do tovarne Unagi pit (v resnici zgleda bolj kot kaksen kreker/keks) se pravi pit z jeguljo, po kateri je Hamamatsu znan. Po tem ko smo gledale kako pecejo in pakirajo, pa nas je peljal k sebi domov. Ves cas ko smo se vozili je njegova zena kuhala za nas. Bilo je fenomenalno :) Riz, nori alge, vlozena zelenjava, sveze kumare, edamame, pivo Asahi, jegulja pripravljena na prav poseben nacin, miso juha, nepoznana kumari podobna vendar grenka zelenjava kuhana s tofujem, tofujevi zepki z rizem, tuna, sladki krompir in korenje. Povrhu pa se lubenica (ki je tukaj blazno razkosje, pojma nimate kako se imate doma fino, ko jo lahko kupite 4 kg prakticno vsak dan ce se vam zlusta) in sladoled. V glevnem najedle smo se kot ... ne vem kaj, zelo v glavnem.
Ima tudi zelo ljubki hcerki!
Potem smo se poslovile in odkotalile po dve in dve k svojim kavc gostiteljem. Spella in Meta sva se dobili z Aki iz HongKonga, ki tukaj tranira jujitsu. Skupaj smo se malo posedele v turskem baru in se smejale pijanim americanom. Potem smo se spravile domov (peljala nas je Akijina prijateljica) pod tus in spat.
Slike sledijo.

Danes, 26.7. smo se spet dobile s Satojem. Zjutraj nam je castil kavo (nenehno nas casti,　ｐrav slabo vest imamo vse povrsti) nato pa smo hoteli na razgledno tocko pogledat Fuji, vendar smo videle le del gore, ker je oblacno. Peljal nas je tudi na ogled nekega budisticnega srecanja, ki pa se nam je vsem zdel podoben kaksni sekti in smo bile kar vesele ko smo spet obule cevlje in se pobrale ven. Potem je sledila se ena pojedina, saj nas je peljal v Italijansko restavracijo, kjer placas vstopnino in jes kar hoces. Bilo je res dobro, ceprav bi po pravici povedano najbrz imele vec od tega, ce bi nas peljal v kaksno navadno japonsko restavracijo. Ampak ne mu tega povedat! Sedaj smo v Manga kafeju v Nagoyi in cez nekaj minut nam potece placana ura. Ful je fino ker imamo zenske tukaj toliko ceneje! Moski za eno uro odstejejo 388 jenov me pa le 100 :P

Miyajima 24.7.

na trajektu

Imele bomo sreco!

tukaj se ne vidi kaksen klanec je bil

Genki desu ne?

razgled

hlajenje glave

Polne energije...

se toplo pecivo s cokolado

in anko pasto

simpaticna restavracija kjer so naredili hudicevo dober okonomiyaki

lustn natakar zaradi katerega smo hitreje pile vodo

mmm... okonomijaki

ja, to so ribe!!!

Ribe so si privoscile Anjo in Meto (ki je zgleda bolj okusna)

Danes smo se zjutraj sprehodile do tramvaja s katerim smo se zapeljale na vlak, ki nas je dostavil do trajekta za otok Miyajima. Ta je znan predvsem po toriju, ki se nahaja sredi zaliva in je ob oseki dosegljiv pes, drugace pa izgleda, kot da lebdi na vodi. Ker smo prisle dovolj zgodaj smo se sprehodile skozi in si s tem pridobile veliko srece. Potem smo se skozi park odpravile na Miasen. Seveda smo sle po daljsi poti polni stopnic, da je Anja skoraj spustila duso. Vmes smo se povzpele se na razgledno tocko od koder smo videle kam se moramo prit. Bilo je zelo naporno in hkrati zelo lepo. Potem smo se ustavile se v templju, kjer gori ogenj, ki naj ne bi ugasnil ze odkar ga je Kobo daishi tam pustil prizganega. Tam smo si postregle z vodo, ki se kuha nad njim in naj bi ozdravila vse telesne tegobe. Zgleda je delovala saj smo nazaj sle veliko lazje. Med spustom si je Meta v slapu splaknila glavo in ogledale smo si se pagodo.
Ker smo bile lacne (hodile smo 4 ure!) smo zacele iskati hrano. Ker je Hiroshima znana po okonomijakiju z nudli smo si v simpaticni restavraciji privoscile velike porcije. Bilo je tako dobro! Pa se simpaticnega natakarja so imeli. Ko smo hodile med turisticnimi trgovinami smo zagledale trgovinico, kjer si si lahko namocil noge v akvarij ribic, ki so jih potem grizljale. Obcutek je po prvem soku prav prijeten. Se je pa izkazalo, da so Metine capoeiristicne okoncine ocitno bolj okusne od Anjinih urejenih stopal. Potem sta si Anja in Spela kupili se palcke in etuije za njih in pocasi smo se odpravile nazaj na trajekt in vlak. Na tramvaj pa ne, ker smo sle raje pes in vmes poiskale trgovino kjer sta si Anja in Neza kupili kosmice (ki sta jih iskali po vseh trgovinah v Hiroshimi), Meta pa je celo dobila jabolka, ki niso stala 300 jenov.