Sandankyo 23.7.

bila je dolga voznja

koncna postaja Sandankyo

Spela s slanico

anja s slano sladico

raj

reklama za vodo iz 7/11

kaksn gozd!!

Nas tolmun!!

Vceraj smo se iz Hiroshime odpravile na pohod po soteski Sandankyo. Ki je 60km severozahodno od Hiroshime. Do tja vozi avtobus (2 uri in pol!) in na njem so bili poleg nas pretezno samo upokojenci. Ko smo koncno dospele (okrog 12h) smo si privoscile neko cudno slankasto sladico iz riza in se spokale na pot. Bilo je cudovito in sumljivo podobno Sloveniji. Samo malo vecje in nekatere rastline so bile drugacne. Pa seveda v Sloveniji ne srecujes samo japoncev. Hodile smo celo vecnost, vendar se nam ni uspelo zgubiti, ker je pot zelo jasno oznacena in vecinoma zacementirana. Bilo je kar nekaj preprek od pajcevin pa do podrtih dreves in vode. Vendar smo vse uspesno premagale! Obrnile smo se nekje na dobrih treh cetrtinah poti, saj je bilo ze dokaj pozno in mislile smo se plavat. Pot nazaj je sla hitreje vendar ne bistveno, saj je pot nenehno gor in dol, tako da je skoraj vseeno kam gres. Pa se utrujene smo bile. Kaksne 2km od konca smo si izbrale plazo, kjer smo namocile utrujene noge. Meta pa je celo zaplavala cez reko. Oh kako pogumna je bila. Tako osvezene smo se vrnile v Sandankyo, kjer smo komaj odkrile restavracijo s sobo in kot zadnje stranke pojedle sansai (divje rastline) sobo oziroma udon v Spelinem primeru. Medtem nam je zgleda odpeljal zadnji direkt avtobus do Hiroshime, zato smo pocakale kaksne pol urce in sle na zadnji avtobus sploh, ki je peljal v Kabe (za ta kraj pred tem sploh slisale nismo, se na google maps ga nismo odkrile) in od tam z vlakom v Hiroshimo. Prisle smo pozno in pocepale kot muhe.

Sento oziroma javno kopalisce 22.7.

O tem smo ze pisale, vendar je tako neverjetno dober obcutek, da si zasluzi podrobnejsi opis. Prvic smo ga obiskale v hostlu v Osaki, kar smo ze opisale.
Sedaj v Hiroshimi, pa smo obiskale pravi sento, do katerega smo se morale sprehoditi cez cesto, tam smo placale 500 jenov, pospravile stvari v omarice in se odpravile med babice. Najprej smo si pridno umile lase in telo, nato pa smo se zbasale v savno kjer smo zdrzale kaksnih 10 minut, nato pa smo se sle polivat z mrzlo vodo. To smo nekajkrat ponovile, nakar smo se sle namakat v toplo vodo. Imeli so celo mehurcke!
Tako kopanje cloveka zelo sprosti in tudi umijes se temeljito. Obcutek je popolnoma drug, kot ce se samo na hitro stusiras. Neza je celo navezala stike z eno od obiskovalk, ki je bila zagotovo stara kaksnih 80 let. Vsec so ji bili Nezini lasje in zanimalo jo je od kod smo. In ko je odhajala nam je prav lepo voscila lahko noc. Razen nas so bile notri le se kaksne 4 japonke. Hecno je bilo da so nekatere brale v kadi in savni.
Naslednjic se moramo samo spomniti in vzeti s seboj pijaco. Sedaj smo si v hostlu skuhale caj in ga iz lepih majhnih japonskih salc pocasi srebamo in fantaziramo o tem, kako prijetno bi bilo ce bi taksna　kopalisca imeli doma. Zagotovo bi hodile enkrat na 14 dni.
Tako, da bomo ko pridemo nazaj odprle kopalisce na japonski nacin. Je kdo zainteresiran?

Hiroshima 22.7

terijaki burger s tempehom

vegetarijanski　kari

Kyoto s fotoaparta 19. 7.-21.7

Neza in soncni zahod

vidl smo gejso!!!

3D Hari Pota

Veter v laseh pred templjem Kiyo-mizudera

Anja je nasla svojo ljubezen

Meta pa dela konkurenco

Yuki je dobil slovensko pico

njamsi

anja je poskusila natto (ni ji ogaben)

Yuki nam je spekel cudovite piskote

izlozba s posuseno opico in lobanjami in vlozenimi zuzki

Heian-jingu

na filozofovi poti

pred srebrnim pavilionom

Kjer turist lezi... slikco pusti? na Ipadu v knjigarni

reka skozi Kyoto

Shinkansen!!!!







Kok imamo radi japonce (natancno poglejte zemljevid!)









Prva ornk solata v dveh tednih! Aleluja!

V ozadju je racunalnik, ki ga trenutno koristimo.