Azijske drame v hostlih

No medve (Anja in Neza) do zdaj se nisva izkusle couchsurfinga ampak sva si pridobile ze kr neki znanja o hostlih.

Pru hostl ni bil glih hostl ampak business hotel tko da se ni zgodil nc zanimivga razn Nezina "creepy" roka (inside joke).

Ta drugi, bakpak hostel v Kyotu je bil pa hostl v pravem pomenu besede. Ze prva noc je bila za nekatere prehuda. Spoznale sva dva zurerska Nizozemca in wannabe korejskega zurerja, ki nima jeter za kaj tazga. Ko sva se zjutri zbudile in sle dol v kopalnco sva nasle bogega Mina (korejca) na tleh pred stopnicami spat kot hrcka. Medtem ko je Anja letela gor po fotoaparat da ga slikam se je cudezno prestavu na stopnice za tretje nadstropje tko da nama je uspelo dobit sam sliko njegove riti.

Naslednje noci so prsl se drugi ljudje, nc manj zanimivi. Predzadnja noc je bla najbol zanimiva in smesna. Lomila so se vrata in lomila so se srca. Ampak so vsi prezvel. Mnde.

Slike sledijo...