Bolje pozno, kot nikoli

Ja, vem kar potuhnile smo se zadnji teden potovanja. Ampak to je le posledica tega, da smo se podale v Japonsko divjino brez dostopa do interneta! Ker se je pa vmes zgodilo marsikaj zanimivega bomo poskusile objaviti kaj za nazaj.
Sedaj smo seveda že vse varno nazaj doma.

 Po Tokiju smo šle po dve in dve, ker sva s Špelo šli malo bolj na divje, spali sva v kempih, pred terminalom a trajekt, pri ljudeh,ki so se naju usmilili... (no, to je bilo samo enkrat, ko sva prišli nazaj v Osako in zamudili zadnji vlak). Spravili sva se na otok Yakushimo, ki je otok s premerom 25 km, znan po cudoviti naravi, veliko padavinah in tem da ima svojo lastno vrsto cedre in opic. Slednjih na zalost nisem videla, vendar sem na trajektu spoznala študentko biologije, ki se je ravno odpravljala na poletno delo. Na otoku bo 2 tedna v gorah poslusala opice. Lahko verjamete, da sem ji bila presneto fouš.

Špelin in Metin šotor v kempu na Yakushimi (otok južno od Kjuša, do katerga sva se vozili osem ur s šinkansenom in še štiri s trajektom :)

Meta gre skozi gozd princese Mononoke (ja, MIyazaki se je zgledoval po Yakushimi!)

Najstarejsa cedra na Jakushimi (cenjena od 2300 do 7200 let!) do nje sem hodila od 6h zjutraj do 9h, v vodicu pa pise 5 ur, Japonci so res dokaj pocasni, ni kaj! 

Pogled na morje iz kempa in ja to je sonci VZHOD, nekateri smo pac zgodnje narave

Potem ko sva se s severno-vzhodnega dela otoka prestavile da severno-zahodni del, kjer sva se namakale v kristano čisti vodi.

Spuščanje želv

Še en sonci zahod

Jutranji sprehod ob reki Yoggo, vmes je malo padal dež.

To je za zdaj vse, ko dobim fotke od Anje in Neže jih bom dodala kjer bo treba, mogoče sledi še kašna objava. Če ne boste pa tako ali tako vsi še kakšne pol leta morali poslušati o dogodivščinah z Japonske, če se srečamo. Že v naprej se opravičujem, če bom kaj ponavljala zgodbe.

Naše letalo na Brniku

Nazaj v Sloveniji